5 najboljših praks, kako se med jadranjem na Hrvaškem izogniti udaru strele

Ali je varno biti na jadrnici med nevihto?

Udar strele povzroči izjemno močno visokonapetostno razelektritev, katere učinek z oddaljenostjo od mesta udara slabi. Škoda pogosto ne nastane le ob neposrednem udaru strele v plovilo. Dovolj je že, da strela udari v njegovi bližini, saj močna električna razelektritev vpliva na vse prevodnike, tudi na električne napeljave ter sestavne dele naprav na krovu vsakega plovila z elektronsko opremo. Včasih je lahko odločilna že oddaljenost le nekaj deset metrov. Po drugi strani usoden udar strele ni nujno neposreden. Zaradi udara pogosto odpovejo ali pregorijo instrumenti in druge naprave. Ko strela zadene manjše leseno ali plastično plovilo, si električni tok išče pot navzdol po katerikoli možni smeri, človeško telo pa elektriko zelo dobro prevaja. Če vas torej ujame nevihta in nimate ustrezne zaščite pred strelo, lahko nevarnost zmanjšate z upoštevanjem nekaj preprostih navodil.
Če se znajdete v nevihti brez zaščite pred strelo, sledite tem preprostim priporočilom in občutno zmanjšajte tveganje.

Kaj storiti na jadrnici med nevihto?

5 najboljših praks, kako se med jadranjem na Hrvaškem izogniti udaru strele:

1. SPREMLJAJTE VREMENSKO NAPOVED, če pa se nevihti ne morete izogniti:
Najboljša rešitev je seveda, da se situacijam, v katerih lahko pride do nevihte, izognete že vnaprej. Ko ste na morju, bodite vedno pozorni na oddaljene bliske na obzorju, saj grmenja nevihte, oddaljene več kot pet milj od izvora, praviloma ne boste slišali. Nevarni nevihti se je zato treba pravočasno umakniti in čim prej poiskati varen, zaščiten privez. Zvok groma potuje s hitrostjo približno ena milja v petih sekundah, zato lahko ocenite oddaljenost nevihte in hitrost njenega približevanja. Če ste na primer dve milji od obale, nevihta pa je oddaljena pet milj in se vam približuje s hitrostjo 20 milj na uro, imate približno 15 minut časa, da dosežete obalo.

2. OSTAJTE ČIM NIŽJE
Najprej se med nevihto zadržujte v osrednjem delu kabine. Če plovilo nima kabine, ostanite v kokpitu čim nižje in sklonjeni. Roke in noge naj bodo znotraj obrisa plovila. Ne segajte čez rob in se ne nagibajte prek palube. 

3. OSTAŇITE OBLEČENI Če se znajdete na napihljivem čolnu in se ne morete pravočasno umakniti, lahko tveganje udara strele zmanjšate tako, da ostanete oblečeni. Če telo ni prekrito z oblačili, je nevarnost še večja. Tudi manjša lesena ali plovila iz steklenih vlaken so bolj izpostavljena, saj njihova konstrukcija ne omogoča samodejne ozemljitve, kot to velja za kovinska plovila, pri katerih se elektrika hitro razelektri v morje.

4. NE DOTIKAJTE SE KOVINSKIH DELOV
Pazite, da se ne dotikate kovinskih delov, in če ste za krmilom, sedite ali stojte na leseni podlagi, ki ne prevaja elektrike. (Kovinski ročaji so med nevihto posebej nevarni)

5. IZKLOPITE ELEKTRONSKE NAPRAVE
Med nevihto izklopite in se ne dotikajte nobene elektronske opreme, vključno z radijsko postajo. Zložite ali odstranite radijsko anteno ter druge naprave, ki segajo nad plovilo, če niso ozemljene. Kolikor je mogoče, se izogibajte dotikanju delov plovila, povezanih s sistemom zaščite pred strelo. Nikoli se hkrati ne dotikajte dveh komponent, povezanih z električnim sistemom.

*Treba je poudariti, da so smrtni primeri na plovilih zaradi udara strele zelo redki, vendar takšni udari niso nič neobičajnega. Zlasti v zadnjih letih se na Jadranu zaradi podnebnih sprememb soočamo z vse pogostejšimi udari strel in vse bolj izrazitimi vremenskimi ekstremi.

Nevarni scenariji
Po udaru v plovilo si bo električna razelektritev poiskala najkrajšo pot do morja, kjer se bo razpršila v vse smeri. Nekateri takšni scenariji so lahko za skiperja ali člana posadke izjemno nevarni, če se znajde v neugodnem položaju. Predstavljajte si na primer, da strela udari v neozemljeno radijsko anteno na vašem plovilu. Kovinska antena prenese električni naboj na radijsko napravo, vaša roka pa je na radiu ali na kovinskem delu, povezanem z njim. Vaše noge so hkrati na mokri površini, ki je v stiku s kovino, speljano skozi trup plovila do kobilice. V takem primeru lahko vaše telo postane najboljši prevodnik električnega toka. 

Nezaščiten zunajkrmni motor
Manjše jadrnice imajo pogosto dodatni pogon v obliki zunajkrmnega motorja, nameščenega na krmi, kar lahko ob nevihti še poveča nevarnost za posadko. Simulacije namreč kažejo, da tak motor ni znotraj območja zaščite pred strelo.

Električni tokokrogi so občutljivi
Popolne zaščite pred strelo ni, pot udara pa je nepredvidljiva. Kljub temu velja, da nekatere mikrolokacije strele privlačijo pogosteje kot druge. 
Nekateri znaki kažejo, da se je takšna točka pred kratkim pojavila tudi v splitskem pristanišču, v bližini marine ACI na Hrvaškem. Po premestitvi železne skulpture Vrtnica vetrov za manj kot petdeset metrov imajo plovila, privezana najbližje obali, pogosto poškodbe zaradi udara strele. Glejte sliko:

Septembra 2020 je eden od takih udarov strele prizadel štiri najbližje velike in tehnološko napredne jadralske katamarane. Na najbližjih plovilih so bili uničeni celotna elektronika, električni vinči, številne naprave in vsi akumulatorski sklopi, skupna škoda pa je dosegla več sto tisoč kun. Zanimivo je, da se ta težava prej, ko je bila skulptura na stari lokaciji, nikoli ni pojavljala, čeprav so bila plovila privezana v njeni neposredni bližini ali celo še bliže.

Okoli februarja 2022 je bila nevihta, ki je zajela območje Šibenika, najintenzivnejša v celotni državi. Po podatkih merilnikov strel je bilo tistega dne na območju Šibenika zabeleženih približno 500 udarov strel. Na širšem območju pa jih je bilo med 18. in 22. uro več kot 4.000. Eden od udarov strele je v Pirovcu zadel vrh jambora zasidrane jadrnice, dogodek pa je posnela panoramska kamera v Pirovcu. Oglejte si spodnjo fotografijo, zajeto s panoramsko spletno kamero:

Kaj pa strelovod?

Strelovod je kovinska palica, nameščena na konstrukciji, namenjena zaščiti pred udari strele. Edini zares zanesljiv način zaščite pred strelo na jadrnici je namestitev bakrene plošče s površino približno enega kvadratnega metra na kobilico. Vzpostavitev zaščite pred strelo sicer ni pretirano zapletena. Najprej je treba na vrh jambora namestiti kovinsko konico in jo prek vodnika skozi jambor povezati z morjem ter ozemljiti z bakrenim kablom. En konec vodnika je povezan s konico, drugi pa z ozemljitvijo na kovinskem trupu ali kobilici plovila. Če trup ali kobilica nista kovinska, je treba namestiti bakreno ploščo s površino najmanj pol kvadratnega metra. V tem primeru višina jambora določa polmer zaščitenega stožčastega območja okoli jambora, torej Faradayeve kletke, ljudje znotraj tega območja pa so zaščiteni pred udarom strele. Vendar se to pri potovalnih jadrnicah ne uporablja pogosto, saj takšna izvedba zmanjšuje zmogljivost, ker plošča ustvarja velik upor, upočasnjuje plovilo in povzroča galvanske tokove. Poleg tega ni smiselno imeti karbonskega jambora in skozenj speljati kabla, težkega 30 kilogramov. Zato kakovostne in povsem učinkovite rešitve za zaščito jadrnice pred strelo pravzaprav ni.
Dodatna težava je, da če imate na vrhu jambora strelovod in ste privezani med drugimi jadrnicami, ki ga nimajo, obstaja velika verjetnost, da bo strela zadela prav vaše plovilo. To je skoraj kot vabilo za udar strele. Zato na Hrvaškem, vsaj pri jadrnicah do 50 čevljev, ozemljitev jambora ni običajna praksa, saj se je pokazalo, da lahko povzroči še več škode, ker strelovodi privlačijo elektriko tudi takrat, ko strela vanje ne udari neposredno.

PREMIKANJE JAMBOROV JADRNIC Zaščitno stožčasto območje velja v statičnih razmerah.
Bočni nagib jadrnice zmanjšuje zaščitno polje. Poleti je v naših marinah veliko navtikov na križarkah, katerih jambori so ves čas v gibanju.

Če se jadrnice pomikajo druga proti drugi, se območje zaščite pred udarom strele poveča, saj ena jadrnica vstopi v območje druge, s čimer se zaščitni stožec razširi. Če se jadrnice oddaljujejo druga od druge, se zaščitno območje med njima zmanjša, zato sta obe bolj izpostavljeni. Ko se ponovno približata, je zaščita za obe večja, saj se tudi jambori približajo drug drugemu. 

Za lažje razumevanje predstavljenih informacij si oglejte spodnjo infografiko:

Zdi se, da se naši jadralci držijo temeljnega pravila, da je treba vremensko napoved skrbno spremljati, še posebej razvoj nevihtnih oblakov, ter se ob prvih znakih nevihte nemudoma umakniti v zaščiteno pristanišče.

Strela lahko udari tudi v pomožne čolne

V Svetem Petru pri Biogradu je leta 2005 med nevihto strela ubila mladega Čeha, ki je bil v pomožnem čolnu. Plovba s pomožnim čolnom med nevihto ali dežjem spada med najbolj nevarne situacije z vidika tveganja udara strele.
Zunajkrmni motorji z veliko kovinskimi deli so namreč idealna tarča za razelektritev atmosferske elektrike. Nevarnost je še posebej velika, če čoln nima ločene krmilne konzole ali če navtik upravlja pomožni čoln tako, da drži ročico motorja.

Električni potencial, ki se nabere pred udarom strele, lahko preseže 100 milijonov voltov. Sam sunek med električno razelektritvijo prenaša tok od 20.000 do 50.000 amperov in ustvari temperaturo približno 55.000 stopinj Celzija. Traja le delček sekunde, vendar je izjemno uničujoč in pogosto smrtonosen. En sam udar v plovilo lahko v trenutku uniči jambor, poškoduje trup in ogrozi več oseb. Skoraj 50 odstotkov ljudi, ki jih prizadene strela, je bilo na vodi ali v njeni bližini, zato lahko rečemo, da sta voda in strela pogosto nevarna kombinacija. Pomembno pa je vedeti tudi, da lahko strela udari več milj pred navidezno končano nevihto ali še dolgo po njej.